FOTO: Dijsselbloem: Slovenija ni poskusni zajček

Slovenijo je obiskal šef evroskupine in nizozemski finančni minister Jeroen Dijsselbloem. Prišel je v sklopu obiskov po vseh članicah, ki jih je napovedal že ob prevzemu položaja, saj se želi pobliže seznaniti z razmerami v posamezni državi, so pojasnili na finančnem ministrstvu.

"Odhajam na obisk v Slovenijo na srečanje s slovenskim predsednikom Borutom Pahorjem in finančnim ministrom Urošem Čuferjem," je Dijsselbloem zjutraj v slovenščini zapisal na Twitterju.

Dijsselbloem se je torej najprej srečal s Pahorjem, s katerim sta se dotaknila vprašanj bančnega sistema, javnih financ in politične stabilnosti.

Pahor je gostu pojasnil, da je Slovenija vzpostavila pravni in institucionalni okvir za izvedbo postopka sanacije bančnega sistema, vključno s spremembami bančne zakonodaje, ki je v parlamentarni proceduri.

Kot je dejal Dijsselbloem, je pot do uravnoteženja in stabilizacije javnih financ še dolga in naporna, vendar ostaja previden optimist, saj je v skoraj vseh evropskih državah videti, da se začenja gospodarsko okrevanje.

Predsednik je sogovornika tudi seznanil z za november napovedanim srečanjem s predsednicama in predsedniki parlamentarnih strank. Strinjala sta se, da je ključna politična stabilnost in sodelovanje politike za ukrepanje, ne le v Sloveniji, temveč tudi v Evropski uniji.

S Čuferjem sta se srečala na delovnem kosilu. Glede pregledov slovenskih bank, ki trajajo dlje od načrtov, je Dijsselbloem poudaril, da se mu bolj kot hitrost zdijo pomembni verodostojni rezultati.

Raje vidi, da se dobijo verodostojni rezultati, ki bodo vodili tudi v prave ukrepe. V primeru neustreznih rezultatov bi se lahko tudi napačno ukrepalo, je ocenil. Je pa zdaj po njegovem mnenju vseeno pomembno, da se postopki izpeljejo, kar se le da hitro.

Nizozemec tako podpira delo vlade v navezi z Banko Slovenije, Evropsko centralno banko (ECB) in Evropsko komisijo, o rezultatih pa ne želi ugibati.

"Dejstvo, da proces pregleda bank traja dlje, kot bi si želeli, kaže na to, kako kompleksni so ti procesi," meni. Spomnil je, da Slovenija ni prva država, v kateri tovrstna vaja poteka, zato je zavrnil očitke, da bi bila v tem pogledu poskusni zajček za podobne vseevropske preskuse v sistemskih bankah prihodnje leto.

Metodologije, ki se uporablja pri izvajanju stresnih testov v osmih slovenskih bankah, Nizozemec ni želel komentirati, saj je to po njegovih besedah v pristojnosti regulatorjev.

Čufer je nizozemskemu kolegu predstavil, kako so do zdaj v Sloveniji potekale reforme na različnih področjih, kakšno je trenutno stanje in kakšni so vladni načrti v prihodnje. Glede metodologije pri stresnih testih pa je izrazil pričakovanje, da se tista prihodnje leto ne bo bistveno razlikovala od tokratne.

S premierko Bratuškovo pa sta govorila o ukrepih, ki jih vlada sprejema za spopadanje s krizo, največ o sanaciji bančnega sistema. Tu je premierka sogovorniku izpostavila že predstavljeno vladno stališče, da se enaka merila v okviru pregledov bank in obremenitvenih testov kot za Slovenijo uporabijo tudi prihodnje leto v obremenitvenih testih sistemskih bank na evropski ravni.

V zadnjih dneh se je govorilo o tem, da bi utegnila biti Slovenija neke vrste poskusni zajček pri preverjanju metodologije stresnih testov, o katerih se evropski finančni ministri še usklajujejo. Slišati je bilo, da naj bi bila metodologija, ki javno še ni bila predstavljena, precej strožja od na primer tiste pred časom v okviru pregleda španskih bank.

Šef evroskupine in nizozemski finančni minister je sicer na srečanju z Bratuškovo pozdravil napore in zavezanost slovenske vlade, da se sama spopade s posledicami gospodarske in finančne krize, so na koncu še sporočili iz kabineta predsednice vlade.

Predlogov slovenskih proračunov za leti 2014 in 2015 pa Dijsselbloem ni želel komentirati, saj to ni njegova naloga. Spomnil je, da je postopek jasen in da so morale vse članice, tudi Nizozemska, svoje proračunske predloge poslati Evropski komisiji, ki jih bo na začetku novembra ocenila. "Ključno je, da se vsi držimo zavez, ki smo jih dali drug drugemu," je poudaril.

Po uradnih pojasnilih je Dijsselbloemov obisk sicer del rutine – šef evroskupine se seznani z razmerami v eni od članic in poroča o ukrepanju, ki se od nje pričakuje. A dejstvo je, da je trenutne razmere v Sloveniji težko opisati kot rutinske.

Šef evroskupine nas je tako obiskal v času, ko v državi vlada zatišje pred razkritjem izida zdravstvenega pregleda osmih slovenskih bank, ki se pričakuje decembra in ki bo pokazal, ali bo Slovenija potrebovala finančno pomoč.