Vlada je danes objavila končno različico nacionalnega reformnega programa (NRP) za leti 2013 in 2014, ki ga je poslala v Bruselj. Cilji NRP so opredeljeni v okviru treh ključnih stebrov – institucionalne spremembe procesov odločanja, ukrepi za oživitev gospodarske rasti na kratek rok in izboljšanje konkurenčnosti za dolgoročno vzdržno rast.
Vlada v NRP ugotavlja, da ima Slovenija sicer zdrave makroekonomske temelje, a se sooča z makroekonomskimi neravnovesji, kot sta prezadolženost podjetij in obremenjenost bančnih bilanc s slabimi posojili. Sektor gospodinjstev je med najmanj zadolženimi v EU, javni dolg je pod povprečjem EU, ima pa Slovenija določene institucionalne pomanjkljivosti v procesu odločanja, ki jo omejujejo pri hitrem, odločnem in učinkovitem odzivanju na spremembe v okolju.
Da bi Slovenija znova beležila gospodarsko rast, bo morala odpraviti navedene pomanjkljivosti in neravnovesja v gospodarstvu. Slednja so po oceni vlade obvladljiva in jih je moč odpraviti s pravo kombinacijo ter časovnim zaporedjem ukrepanja. S tem izhodiščem in ciljem je vlada pripravila tudi ukrepe, ki jih bo Slovenija izvedla letos in prihodnje leto, predstavljeni pa so v NRP.
Za oživitev gospodarske rasti bo Slovenija prednostno izvajala ukrepe za sanacijo bančnega sistema in razdolžitev podjetij. Cilji so opredeljeni v okviru treh ključnih stebrov – institucionalne spremembe procesov odločanja, ukrepi za oživitev gospodarske rasti na kratek rok in izboljšanje konkurenčnosti za dolgoročno vzdržno rast, je zapisala vlada, ki jo vodi Alenka Bratušek.
V okviru prvega stebra, torej institucionalnih sprememb procesov odločanja, bo Slovenija izpolnila zavezo o vključitvi fiskalnega pravila v slovenski pravni red in izboljšala institucionalno ureditev v zvezi z okrepljenim ekonomskim upravljanjem na ravni EU.
V okviru tega stebra je predvidena sprememba referendumske zakonodaje, vlada pa namerava spremeniti tudi volilni sistem, s čimer naj bi Slovenija med drugim sledila večji enotnosti in stabilnosti vladajočih koalicij. Slovenija bo na novo opredelila tudi mehanizme upravljanja strateških naložb, obenem pa zagotovila izstop države iz lastništva neključnih naložb.
Drugi steber – ukrepi za oživitev gospodarske rasti na kratek rok – po eni strani temelji na oživitvi gospodarstva, po drugi pa na uravnoteženju javnih financ. V okviru oživitve gospodarstva je vlada predvidela sanacijo bank, razdolževanje in prestrukturiranje podjetij, izboljšanje korporativnega upravljanja in privatizacijo. V okviru uravnoteženja javnih financ pa sta predvidena znižanje javnofinančnega primanjkljaja in dolgoročna stabilizacija dolga države.
Tretji steber, ki se nanaša na izboljšanje konkurenčnosti za dolgoročno vzdržno rast, obsega širok nabor ukrepov, ki prispevajo k dolgoročni krepitvi pogojev za rast in hkrati prispevajo k doseganju ciljev gospodarske strategije EU (Evropa 2020) ter podpirajo kratkoročne ukrepe za oživitev rasti.
Slaba banka: Prenos 3,33 milijarde evrov slabih posojil
Po ocenah Banke Slovenije se bo iz treh največjih slovenskih bank na t.i. slabo banko preneslo za 3,33 milijarde evrov slabih posojil. Delež slabih posojil v treh bankah naj bi s 24,61 odstotka upadel na 8,78 odstotka, je razvidno iz nacionalnega reformnega programa.
Za prenos slabih terjatev na družbo za upravljanje terjatev oziroma t.i. slabo banko so predvidene tri največje slovenske banke, torej Nova Ljubljanska banka, Nova Kreditna banka Maribor in Abanka. Za odkup slabih terjatev je predvidena izdaja obveznic s poroštvom države, za ta namen pa je predvidenih za štiri milijarde evrov poroštev.
Na podlagi pregleda aktive bank in izpeljanih obremenitvenih testov Banka Slovenije ocenjuje, da bo obseg prenesenih slabih terjatev na slabo banko znašal 3,337 milijarde evrov, po prenosni vrednosti 1,147 milijarde evrov. Banke imajo na terjatve, ki bodo prenesene na slabo banko, oblikovanih za 1,5 milijarde evrov oslabitev in rezervacij, kar pomeni pokritost v višini 30,7 odstotka.
Banka Slovenije, izhajajoč iz prenosa slabih terjatev, izgube ocenjuje na 358 milijonov evrov, primanjkljaj kapitala pa na 188 milijonov evrov. Skupni primanjkljaj kapitala v treh največjih bankah pa Banka Slovenije ocenjuje na 716 milijonov evrov.
Vlada obljublja oster boj zoper delo na črno
Vlada je v NRP napovedala več ukrepov s področja trga dela. Med drugim dopušča nov poseg v delovno zakonodajo (s poudarkom na prožnosti trga dela), predvideva pa tudi nadaljnje zniževanje stroškov dela v javnem sektorju, spremembe sistema minimalne plače, spopad s sivo ekonomijo, reformo inšpekcije dela in novo ureditev študentskega dela.
Med bolj zanimivimi ukrepi preprečevanja dela na črno, ki ga namerava vlada vključiti v nov zakon, je tudi ta, da bodo delavci, ki bodo zaposleni na črno, avtomatično zaposleni pri delodajalcu.
Vlada namerava študentsko delo urediti skladno z načelom vsako delo šteje. To pomeni, da bi ta oblika dela preko plačila socialnih prispevkov povečala prihodke javnih blagajn, posameznikom pa zagotovila ustrezno varnost in predvsem priznavanje delovnih izkušenj.
KOMENTARJI (108)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.