Nepravilnosti na ptujskem tožilstvu

Na ptujskem tožilstu se nepravilnosti, kljub številnim zamenjavam v vodstvu, niso uredile.

Marjan Glavar

V času, ko je tožilstvo vodil Marjan Glavar, je prihajalo do nepravilnosti, ugotavlja komisija. (Foto: POP TV)

Parlamentarna komisija, ki preiskuje razmere v državnem tožilstvu je ugotovila, da je na ptujskem tožilstvu prihajalo do nepravilnosti, ki še vedno niso urejene.

Komisija je v petek na seji zaslišala tri priče, zaslišanje pa se je pretežno navezovalo na delo okrožnega državnega tožilstva na Ptuju med letoma 2000 in 2004. Iz izpovedi prič je razvidno, da je na tem tožilstvu prihajalo do precejšnjih nepravilnosti, predvsem v času, ko ga je vodil Marjan Glavar, razmere pa se tudi po številnih zamenjavah v vodstvu še vedno niso popolnoma uredile.

Kot je po zaključku seje komisije pojasnil njen predsednik Dimitrij Kovačič (SDS), kljub nekaterim nasprotujočim izjavam iz izpovedi prič izhaja, da je bilo na ptujskem tožilstvu precej nepravilnosti, kar je razvidno tudi iz poročil o opravljenih nadzorstvenih pregledih. Današnje pričanje je prav tako pokazalo, da delo tožilcev ne vzbuja zaupanja pa tudi da se nekdanja generalna državna tožilka Zdenka Cerar ni sproti odzivala na probleme v tožilstvu, dejal Kovačič in napovedal, da bo komisija na zaslišanje poklicala tudi Cerarjevo.

Pred komisijo so sicer danes pričali sedanji namestnik generalne državne tožilke in nekdanji vodja oddelka za državnotožilski nadzor na tožilstvu Mirko Vrtačnik, nekdanja vršilka dolžnosti vodje ptujskega tožilstva Milenka Žigman ter sedanji vodja tega tožilstva Peter Čibej.

Zaostanki niso bili evidentirani

Mirko Vrtačnik je kot vodja oddelka za državnotožilski nadzor na ptujskem tožilstvu opravil nekaj nadzorstvenih pregledov, predvsem v času, ko je tožilstvo vodil Marjan Glavar. Tega so sicer januarja 2001 osumili storitve kaznivega dejanja jemanja podkupnine. Vrtačnik je pojasnil, zakaj je bil nadzorstveni pregled sploh predlagan in odrejen. Delni nadzorstveni pregled leta 2000 je pokazal, da na ptujskem tožilstvu ni bilo nobenih zaostankov, ptujska tožilka pa ga je opozorila, da ima vodja tožilstva Glavar nekaj več let starih spisov. Zato je tedanja generalna tožilka odredila, da opravijo obisk na Ptuju.

Glavar je tedaj potrdil, da ima pri sebi res pet nerešenih spisov, nakar je Cerarjeva odredila pregled tožilstva. Ta je pokazal, da zaostanki na tožilstvu niso bili evidentirani, dejansko stanje pa je pokazalo, da so se pri Glavarju dejansko nabirali večletni zaostanki. Februarja 2001 so opravili splošen nadzorstveni pregled poslovanja ptujskega tožilstva in ugotovili, da je tožilstvo poslovalo zelo malomarno, je pojasnil Vrtačnik. Manjkajoče spise, ki jih je tožilstvu v vpogled poslalo sodišče, pa jih ta ni vrnil, so nato našli v Glavarjevi omari in tudi pri njem doma.
V primeru Glavarja so nato nadzorniki ugotovili, da je šlo za malomarno delo, disciplinsko kršitev ter tudi kazniva dejanja. Tako očitnih malomarnosti niso našli na nobenem drugem tožilstvu, je poudaril Vrtačnik. Zavrnil je namige, da bi bila "zadeva Glavar" politično motivirana ter da je šlo za konstrukt, kot je januarskem pričanju pred komisiji dejal Glavar.

Milenka Žigman je vodenje ptujskega tožilstva prevzela leta 2001 in ugotovila, da je bilo delo slabo organizirano, večjih zaostankov pa tožilstvo ni imelo. Sanirati je bilo treba le Glavarjeve spise, ki so si jih razdelili preostali tožilci. Za natančno število nerešenih spisov Žigmanova ni vedela, gotovo pa jih je bilo več kot 20.
Predsednik komisije je Žigmanovo tudi povprašal, ali je bila ona tista tožilka, ki naj bi vrhovnemu tožilstvu javljala o slabem Glavarjevem delu. Odgovorila je, da je Mirku Vrtačniku enkrat sporočila, da Glavar pri sebi zadržuje spise, ki mu jih je sodišče poslalo v vpogled. Na vprašanje, kako je za te spise vedela, je odgovorila, da so jo nanje opozarjali sodniki. Sama je nato opozorila Glavarja, a ta ni reagiral, pravi Žigmanova, ki dvomi, da so bila njena opozorila povod za nadzorstveni pregled tožilstva.

Pomanjkljiva kar tretjina obtožnic?

Sedanjega vodjo ptujskega tožilstva Petra Čibeja so povprašali, zakaj se je na tem mestu po odhodu Glavarja zamenjalo toliko ljudi. Čibej je odvrnil, da mesto ni bilo posebej atraktivno, poleg tega pa je bila "stvar pod neprijetnim vtisom, ki ga je pustil Glavar". Ko je leta 2003 prevzel vodenje tožilstva, je ugotovil, da organizacija dela ni bila ustrezna, medtem ko so bili vsi zaostanki že sanirani.

Člani komisije so sicer Čibeja še spraševali, kako da je pomanjkljiva kar tretjina obtožnic, ki jo sodišču pošlje ptujsko tožilstvo. Vodja tožilstva je odgovoril, da gre za pomanjkljivosti, ki ne morejo bistveno vplivati na potek sojenja, ne pa za zavlačevanje postopka. Kljub temu je priznal, da bi bilo teoretično posledica pomanjkljive obtožnice tudi zavlačevanje ali celo napačna odločitev sodišča.

Prenesi v

Povezani članki

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 0
Več komentarjev