Umrl Lado Ambrožič - Novljan

Na Golem pri Ljubljani je v sredo umrl komandant IX. korpusa slovenske partizanske vojske, nosilec partizanske spomenice in general, 96-letni Lado Ambrožič - Novljan.

6007482

Lado Ambrožič - Novljan. Njegova vodilna misel je bila: 'Nikoli se ne sme zgoditi, da bi bili na svoji zemlji hlapci.' (Foto: Borut Krajnc/www.mladina.si)

Po upokojitvi leta 1959 je postal eden najplodovitejših piscev zgodovine NOB. Napisal je več zgodovinskih vojaških študij, med njimi Partizanska protiofenziva, Pohod XIV. divizije, monografije o Gubčevi, Cankarjevi in Dvanajsti brigadi ter o Petnajsti diviziji. Bil je soustanovitelj in prvi predsednik Društva piscev zgodovine NOB, so danes sporočili iz Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije.

Lado Ambrožič - Novljan se je rodil 10. marca 1908 v Čatežu ob Savi, od leta 1912 živel v Ljubljani, kjer je končal učiteljišče, nato pa je učiteljeval po Dolenjskem, bil je član Sokola, ljubiteljsko se je ukvarjal z letalstvom. Leta 1941 je postal aktivist OF, julija 1942 pa odšel v partizane. Svojo poveljniško pot je začel kot politkomisar V. grupe odredov, nato pa je bil komisar, komandant ali poveljnik mnogih partizanskih formacij: Gubčeve brigade, dolenjske operativne cone, III. alpske operativne cone, najbolj znan pa je kot prvi komandant IX. korpusa. Od novembra 1944 je bil načelnik Glavnega štaba NOV in PO Slovenije; v znani nesreči, ko je bil ob preskušanju orožja smrtno ranjen komandant Franc Rozman Stane, je bil tudi Ambrožič ranjen in se je moral zdraviti vse do konca vojne.

Po vojni je bil komandant mesta Ljubljane in komandant zaledja 4. Jugoslovanske armade. Nato je delal v generalštabu JLA, bil je namestnik komandanta vojnega letalstva JLA, nato pa načelnik glavne uprave civilnega letalstva in pomočnik ministra za promet ter načelnik Višje vojne letalske akademije. Bil je član plenuma Glavnega odbora OF, do leta 1953 je bil tudi poslanec v Ljudski skupščini FLRJ. Ustanovil je Letalsko zvezo in bil njen prvi predsednik, bil je tudi prvi predsednik Ljudske tehnike. Leta 1953 je bil demobiliziran v činu generalmajorja, leta 1959 pa predčasno upokojen.

Po osamosvojitvi Slovenije je ustanovil domoljubno gibanje Slovenska pot, ki mu je predsedoval. Zavzemal se je za ohranjanje splošnih razvojnih pridobitev, ki jih je Slovenija dosegla s svojim uporništvom, bojem za obstoj in s svojim intelektualnimi in delovnimi kvalitetami.

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo: