Posvet o gradnji džamije

Ljubljanska občina je sklicala javni posvet o gradnji islamskega verskega centra, na katerem so sodelovali predstavniki islamske skupnosti in občani, ki gradnji džamije nasprotujejo.

Drago Kos s Centra za prostorsko sociologijo pri Fakulteti za družbene vede, ki je analiziral pripombe, prispele na račun gradnje džamije, je večino pripomb označil za rešljive. Še najbolj resne naj bi bile funkcionalne pripombe, s sociološko - prostorskega vidika pa po njegovem mnenju tehtnih ugovorov pravzaprav ni prispelo.

Posvet se je večinoma vrtel okoli odgovora na vprašanje, zakaj džamija prostorsko ne sodi na območje Ljubljane. Nekateri urbanisti in arhitekti nasprotujejo gradnji zlasti zaradi markantnosti objekta, ki bi zrasel sredi nezazidanih polj. Prvi vtis bo tujcu, ki pride v Slovenijo, pravijo, dal obrnjeno identitetno sliko, saj bo džamija na ljubljanskih vratih dajala vtis, da prihajajo v islamsko in ne katoliško deželo. O umestitvi islamskega verskega in kulturnega centra na območju ob Cesti dveh cesarjev je večina udeležencev opozorila tudi na poplavno ogroženost območja, na katerem je predvidena gradnja. Svetnik četrtne skupnosti Trnovo Milan Rožanc Adamič je kot glavne težave spornega območja poleg poplavne ogroženosti navedel še dejstvo, da je območje tudi potresno zelo ogroženo, poleg tega pa se nahaja v bližini centralnega mestnega smetišča. Gradnjo džamije na omenjeni lokaciji je označil za neodgovorno, islamski verski skupnosti pa svetoval, naj ponudbo Mestne občine Ljubljana zavrnejo kot neprimerno.

Manj je bilo danes slišati besed o verski svoboščini in o tem, da ima džamija svoj prostor v skoraj vseh evropskih metropolah. Nekateri so na posvetu raje uporabljali povezavo med gradnjo džamije v Ljubljani ter islamskimi fundamentalisti in tudi 11. septembrom. Oglasil pa se je tudi predstavnik četrtne skupnosti Vič-Rudnik, ki je vse argumente proti gradnji džamije ob Cesti dveh cesarjev označil kot ksenofobične, po njegovem mnenju je namreč edini tehten argument poplavna ogroženost območja.

Kompleks islamskega verskega in kulturnega centra naj bi zrasel na zemljišču, na katerem so danes vrtički. Razprostiral naj bi se na približno 4000 kvadratnih metrih površine. Med drugim naj bi vključeval molilnico, tri učilnice za verouk, knjižnico, mrtvašnico, skupne prostore za mlade, čajnico in družabne prostore, pa tudi prostore za osebje centra. Kupola džamije naj bi bila visoka največ 18 metrov, minaret 27 metrov, molilnica okoli 11 metrov, ostali objekti osem metrov. Za izbiro arhitekta, ki bo objekt projektiral, pa bo izveden javni natečaj. Na oddelku za urbanizem pri Mestni občini Ljubljana so prepričani, bo objekt sicer prostorsko opazen, ne pa tudi moteč.

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo: