Banka v stečaj, velike izgube za tiste, ki so 'na varno' pospravili več kot 100.000 evrov

V Bruslju so vso noč potekala pogajanja o reševanju Cipra. Preboj so ciprski politiki, ECB, EU in IMF dosegli šele okoli dveh zjutraj. V zadnjem trenutku je tako Ciper le dobil zeleno luč za deset milijard evrov veliko finančno pomoč mednarodnih posojilodajalcev. V nasprotnem primeru se je namreč državi zlom bančnega sektorja obetal v nekaj dneh.

"Nismo dosegli kakšne posebne zmage, smo pa preprečili katastrofalen izstop iz evroobmočja," je po maratonskih pogajanjih dejal ciprski finančni minister Michalis Sarris. Pogajanja so bila za ciprske politike precej naporna, med drugim je ciprski predsednik Nikos Anastasiades celo zagrozil z odstopom.

Anastasiades je zvečer v televizijskem nagovoru dejal, da je dogovor z evroskupino za Ciper boleč, da pa se je država tako izognila bankrotu in bo lahko začela na novo. Poudaril je, da je bil glavni cilj pogovorov z mednarodnimi posojilodajalci rešitev države s konsolidacijo in racionalizacijo ciprskega bančnega sektorja.

"Ciper je bil tik pred gospodarskim zlomom. Bili smo težek boj, iz katerega smo se vrnili ranjeni, vendar pripravljeni na nov začetek," je zatrdil ciprski predsednik. Napovedal je, da bo vlada sprožila kazensko preiskavo, da bi ugotovili odgovorne za skorajšnji kolaps ciprskega bančnega sektorja.

Kaj predvideva dogovor?

V grobem dogovor predvideva prestrukturiranje ciprskega bančnega sistema, prihranki malih varčevalcev bodo zaščiteni, predvidenega splošnega davka na denarne vloge ne bo.

Ciper je tako obljubil sanacijo sesutega bančnega sektorja, ki naj bi se kar prepolovil. Druga največja ciprska banka Laiki ali Popular Bank bo šla v stečaj, njene zdrave dele in tudi dolgove pa bo prevzela prestrukturirana Bank of Cyprus.

Zavarovane vloge, kamor se štejejo vloge do 100.000 evrov, bodo prenesli v Bank of Cyprus, delničarji, imetniki obveznic in nezavarovani vlagatelji v banki Laiki pa bodo utrpeli velike izgube.

Da bi preprečili bankrot države, bodo v Bank of Cyprus začasno zamrznili denarne vloge, višje od 100.000 evrov. Te vloge bodo tudi oklestili za 30 odstotkov.

Osovraženega davka na depozite tako ne bo, zaščitene bodo prav vse vloge do 100.000 evrov. Vendar mnogi menijo, da to ni konec ciprskih ali evropskih težav.

Banke se bodo odprle v sredo

Sprva je ciprska centralna banka sporočila, da se bodo vse banke na Cipru, razen največjih dveh, Bank of Cyprus in Laiki, znova odprle v torek. Pozneje je odločitev spremenila in sporočila, da bodo banke zaprte do srede. Bank of Cyprus in Laiki bosta vrata znova odprli v četrtek, do takrat pa naj bi odgovorni pripravili vse potrebno za izvedbo ukrepov, sprejetih v okviru načrta za rešitev otoka pred bankrotom.

Ko se bodo banke odprle, se bo ne glede na omejitve začelo odtekanje denarja s ciprskih bančnih računov. Večina tistih, ki lahko zakonito odprejo račun v Nemčiji, Franciji ali celo Italiji, bo zapustila Ciper, nekateri ruski bogataši bodo denar vrnili tja, od koder je prišel – v Rusijo. Nihče namreč ne bo čakal, da si vlada znova omisli podoben ukrep, preden bodo denar nesli na banko, pa bodo najbrž dvakrat premislili tudi preostali Evropejci, še posebej tisti v državah s slabotnimi bančnimi sistemi.

Ciprski predsednik je sicer oznanil, da bo ciprska centralna banka s torkom uvedla nadzor kapitala oziroma omejitve finančnih transakcij, ki pa da bodo začasne in se bodo sčasoma sprostile.

'Boljša rešitev v slabših okoliščinah'

Šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem je po zasedanju pojasnil, da je bila pot do dogovora težka. Po njegovih besedah bi lahko bil sklenjen že v prvo, a ni bil, ker ni bilo političnega soglasja. Tako imamo zdaj "boljšo rešitev v slabših okoliščinah", je pristavil in ocenil, da je tokratna rešitev boljša zato, ker je osredotočena na najbolj pereče probleme na otoku, ki so nakopičeni v dveh največjih ciprskih bankah.

Dijsselbloem je v pogovoru za Reuters in Financial Times dejal, da bi moral dogovor o pomoči Cipru, ki bo obremenil velike lastnike delnic, obveznic in depozitov, postati model za reševanje bank v Evropi v prihodnje.

Pozneje je pojasnil, da je Ciper specifičen primer z izjemnimi izzivi, ki so zahtevali ukrepe, za katere so se dogovorili danes zjutraj. "Programi makroekonomskih prilagoditev so narejeni po meri razmeram v tej državi, uporabljeni niso bili nobeni modeli ali vzorci," je dodal.

Medvedjev prepričan, da je EU okradla Ruse

Ciprski sporazum še posebej glasno odmeva v Rusiji. Rusi naj bi namreč v ciprskih bankah hranili več kot 20 milijard evrov. Ruski premier Dmitrij Medvedjev meni, da so bili ruski varčevalci, ki so utrpeli precejšnje izgube, okradeni. Kljub vsemu Rusija ne namerava povsem odreči pomoči Cipru, država si namreč želi prestrukturiranje leta 2011 izplačanega posojila 2,5 milijarde evrov.

Šefica IMF Christine Lagarde je ocenila, da je to "najboljši možni dogovor" v danih okoliščinah ter izpostavila tri vidike: program je osredotočen na reševanje problemov v dveh največjih bankah, breme je porazdeljeno med Evropejce in Ciprčane ter na ciprski strani med davkoplačevalce in nezavarovane varčevalce v omenjenih dveh bankah.

Nemška kanclerka Angela Merkel in nemški finančni minister Wolfgang Schäuble sta dogovor ocenila kot dober. Po mnenju Merklove je dogovor ustrezen tako za Nikozijo kot evroobmočje, Schäuble pa je ocenil, da gre za pošten dogovor, ki bo povrnil zaupanje v Ciper in stabiliziral ciprsko gospodarstvo.

Za ZDA pa je izrednega pomena, da se na Cipru spet vzpostavi finančna stabilnost in rast. Kot so še poudarili na ameriškem finančnem ministrstvu, je pomembno, da dogovor zaščiti zavarovane bančne vloge.