Banka Slovenije občutno izboljšala napoved gospodarskih gibanj

Banka Slovenije je občutno izboljšala napoved letošnjih gospodarskih gibanj. Slovenski bruto domači proizvod (BDP) naj bi se po novih ocenah letos okrepil za 0,6 odstotka.

Oktobra lani je Banka Slovenije pričakovala še 0,7-odstotni upad gospodarske dejavnosti, medtem ko naj bi se rast vrnila šele leta 2015 in dosegla 1,4 odstotka. A vmes so prišli spodbudni podatki za zadnje lansko četrtletje in trend se nadaljuje tudi v začetku tega leta.

Viceguvernerka Banke Slovenije Mejra Festić je na novinarski konferenci poudarila, da je od zadnjega lanskega četrtletja zaznati postopno krepitev gospodarske dejavnosti. Ob tem se nadaljuje razdolževanje podjetij, prebivalstvo pa krepi svoje prihranke. Še naprej se razdolžujejo banke. Med vsemi ekonomskimi subjekti se zadnja razdolžuje država, kar pa po besedah Festićeve ustreza normalnim procesom. Država se bo lahko razdolžila skozi gospodarsko rast in širitev davčne osnove ter z dolgoročno vzdržno konsolidacijo javnih financ.

Festićeva je omenila nižje stroške financiranja države na finančnih trgih v zadnjih mesecih, a ob tem ugotavljala, da se ti še niso prenesli v nižje stroške financiranja gospodarstva. Vendar pa v Banki Sloveniji kot ključno izpostavljajo, da država ohrani ustvarjeno zaupanje na finančnih trgih in izboljša svoje bonitetne ocene.

Vodja analitično-raziskovalnega centra Banke Slovenija Aleš Delakorda je med vzroki za občuten popravek gospodarske napovedi omenil več dejavnikov. Kot prvo je izpostavil dokaj ugodna gibanja v mednarodnem okolju, ki jih je zaznati od sredine 2013 in se nadaljujejo tudi letos. Solidna gibanja v območju evra odtehtajo za nekoliko slabše napovedi v trgovinskih partnericah zunaj EU. Kot drugo pa so k izboljšanju napovedi prispevali visoka gospodarska rast v zadnjem lanskem četrtletju, ki je na četrtletni ravni dosegla kar 1,2 odstotka, in pa izboljšana pričakovanja podjetij ter prebivalstva na prehodu iz 2013 v 2014. V prvem letošnjem trimesečju naj bi bila rast BDP nekoliko nižja.

Doma po Delakordovih besedah ohrabrujejo predvsem gibanja v predelovalnih dejavnosti, ki so tesno povezana z zunanjo menjavo. Od sredine 2013 je pri izvozu opaziti močnejši odboj navzgor in kazalniki za začetek 2014 kažejo na nadaljevanje ugodnega trenda. Rast izvoza temelji tudi na krepitvi stroškovne konkurenčnosti v predelovalnem sektorju. V nemenjalnem sektorju se medtem stroški dela po krepki rasti pred krizo še niso prilagodili.

Domače povpraševanje naj bi letos še upadlo za 0,6 odstotka, kar pa je vseeno kar za 2,4 odstotne točke manj od predhodne napovedi. V 2015 naj bi se nato vendarle okrepilo (0,3 odstotka), v 2016 pa naj bi bila rast 1,2-odstotna. Podobno bo znotraj tega gibanje zasebne potrošnje.

Bruto investicije v osnovna sredstva naj bi se letos okrepile za 0,6 odstotka, rast pa naj bi se nato pospešila na 1,7 oziroma 2,9 odstotka. K temu bodo pripomogli spodbudni signali s tujih trgov pa tudi nekatere investicije doma (npr. v energetiki). Le državna potrošnja naj bi se ob ukrepih za uravnoteženje javnih financ še vsa tri leta zmanjševala.

Podobne napovedi ima tudi Umar

Banka Slovenije je s tem sledila Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ki je marca bistveno izboljšal napoved gospodarskih gibanj za letos. Če je lani jeseni napovedoval še 0,8-odstotni padec BDP, zdaj pričakuje 0,5-odstotno rast.

Za 2015 Umar napoveduje 0,7-odstotno gospodarsko rast, v letu 2016 pa naj bi se rast po oceni urada pospešila na 1,3 odstotka.

IMF Sloveniji za letos napoveduje 0,3-odstotno rast BDP

Mednarodni denarni sklad (IMF) je Sloveniji v danes objavljenem poročilu za letos napovedal 0,3-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), prihodnje leto pa naj bi se gospodarska aktivnost okrepila za 0,9 odstotka. IMF je tako precej izboljšal napoved za Slovenijo, saj ji je še januarja za letos napovedoval 1,1-odstotno krčenje BDP.

Napovedi IMF so bile za slovensko gospodarstvo v minulih letih med najbolj pesimističnimi tako v primerjavi z napovedmi domačih institucij kot tudi drugih mednarodnih organizacij, tokratno precejšnje izboljšanje napovedi pa je še eden v vrsti znakov, da bi se slovensko gospodarstvo vendarle lahko začelo počasi postavljati na noge.

In kakšne so napovedi IMF glede gibanja inflacije in stopnje brezposelnosti v Sloveniji? Cene življenjskih potrebščin naj bi se po lanski 1,6-odstotni rasti letos zvišale za 1,2 odstotka, prihodnje leto pa za 1,6 odstotka. Stopnja brezposelnosti naj bi letos glede na lansko leto narasla za 0,3 odstotne točke na 10,4 odstotka, prihodnje leto pa naj bi upadla na deset odstotkov.