Danes se v Bruslju sestajajo voditelji držav članic Evropske unije. Pogovore bi lahko zasenčila najnovejša poročanja o ameriškem prisluškovanju evropskih voditeljem. Francoski predsednik Francoise Hollande je zahteval, da se ta tema uvrsti na dnevni red, saj naj bi ameriška Agencija za nacionalno varnost (NSA) po zadnjih poročanjih opravila prisluhe na več milijonih pogovorov znotraj Francije.
Ob tem so se v Bruslju zavzeli za "odločno in enotno" stališče glede varovanja podatkov. Hkrati so poudarili, da so prenosni telefoni evropskih komisarjev varni pred prisluškovanjem. "Varstvo podatkov mora veljati, ne glede na to, ali gre za elektronsko pošto državljanov ali prenosni telefon Angele Merkel. Zdaj je čas za ukrepanje in ne samo deklaracije na vrhu EU," je v Bruslju izjavila tiskovna predstavnica evropske komisarke za pravosodje Viviane Reding. S tem se je navezala na zakon o varovanju podatkov, ki je zaradi različnih stališč med 28 državami članicami EU blokiran več mesecev.
Merklova poklicala Obamo
Nemška kanclerka Angela Merkel je zaradi afere o prisluškovanju poklicala ameriškega predsednika Baracka Obamo in zahtevala pojasnila o poročilih, da naj bi ameriški NSA prisluškoval tudi njej. Obama naj bi ji zatrdil, da njenih klicev niso in tudi ne bodo spremljali v prihodnosti. Vendar pa ZDA v odgovoru niso bile dovolj jasne in dopuščajo možnost, da so to v preteklosti počele, poroča BBC.
Ob prihodu na vrh je Merklova jasno povedala, da prisluškovanje med prijatelji absolutno ni sprejemljivo. "Ne gre le zame, ampak za vse državljane," je dejala. "Potrebujemo zaupanje med prijatelji in moramo ga spet vzpostaviti. Smo zavezniki, a zavezništvo lahko temelji samo na zaupanju," je bila jasna.
Analitiki predvidevajo, da bodo voditelji na vrhu od Washingtona zahtevali podrobnejšo razjasnitev aktivnosti ameriške agencije na evropskih tleh. Prav to je Merklova že zahtevala za Nemčijo. Njen predstavnik je dejal, da je voditeljica "takšna dejanja označila za popolnoma nesprejemljiva".
Merklova naj ne bi uporabljala varnega telefona
Medtem nemški mediji poročajo, da mobilni telefon, ki ga zasebno pogosto uporablja nemška kanclerka, ni odobren kot varen. Zunaj pisarne namreč Merklova pogosto uporablja preprost mobilni telefon, takšnega kot milijoni drugih Nemcev. Po navedbah nemške agencije za digitalno varnost BSI ta telefon ni označen kot varen.
Nemški Süddeutsche Zeitung ob tem opozarja, da nemška zakonodaja prepoveduje razpravo o vladnih skrivnostih prek necertificiranih naprav. Takega telefona zvezna kanclerka niti ne bi smela nositi s sabo, saj je na ta način prelahko določiti njen položaj in dostopati do podatkov, pa izpostavlja Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ).
Telefon, ki naj bi ga zasebno uporabljala Merklova, menda pripada njeni stranki CDU. Pri tem pa ne gre za katerega od modelov, ki so trenutno odobreni za nemške visoke uradnike.
FAZ sicer navaja, da je v praksi pravila težko spoštovati tudi zato, ker naj ne bi obstajal varni telefon, s katerim bi bilo mogoče tako telefonirati kot tudi na primer pošiljati elektronsko pošto. "Varni" telefoni naj bi bili tudi počasni in okorni. Med potovanjem v Silicijevo dolino je tudi nemški minister za gospodarstvo Philipp Rösler dejal: "Vsi vedo, da uporabljamo zasebne telefone, čeprav je prepovedano." V uradu Merklove se na očitke še niso odzvali.
ZDA in Velika Britanija vohunili tudi za Italijo
Italijanski tednik L'Espresso pa danes poroča, da sta Velika Britanija in ZDA vohunili tudi za Italijo. Dokumente, ki pričajo o tem početju, naj bi tednik razkril v tiskani izdaji, ki bo izšla v petek.
Nekdanji novinar britanskega časnika Guardian Glenn Greenwald je za tednik dejal, da ameriška Agencija za nacionalno varnost (NSA) "izvaja številne vohunske aktivnosti, tudi za evropskimi vladami, vključno z italijansko".
Nadzor naj bi se osredotočil na tri podvodne optične kable s terminali v Italiji: SeaMeWe3 in SeaMeWe4 na Siciliji in Flag Europe Asia, ki prečka državo.
"V tem množičnem zbiranju podatkov so imele vlogo tudi naše obveščevalne agencije," pa ob tem poroča L'Espresso. Italijanski obveščevalci naj bi imeli namreč sklenjen poseben sporazum z britansko prisluškovalno agencijo GCHQ.
GHCQ je tako zbirala tudi diplomatske, finančne in vojaške informacije in jih predajala NSA.
KOMENTARJI (47)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.