Odločil se je, da privoli v dogovor s tožilstvom, ki mu je v zameno za priznanje krivde po 977 točkah obtožnice ponudilo umik smrtne kazni. 53-letni Castro bo tako kaznovan z dosmrtno ječo in 1000 leti kazni, brez možnosti predčasne izpustitve. V obtožnici so mu očitali ugrabitev, posilstvo in umor.
Sodnik Michael Russo ga je večkrat vprašal, ali razume, da ga nikoli ne bodo spustili na prostost, in Castro je odvrnil, da mu je to jasno.
Castro je pred sodnikom dejal še, da je bil v otroštvu večkrat zlorabljen, in dodal, da je odvisnost od pornografije močno vplivala na njegova dejanja.
S hitrim koncem primera so zadovoljne tudi žrtve, ki na prostoru za priče ne želijo podoživljati svojega trpljenja, je medijem povedala njihova odvetnica Kathryn Joseph.
Castro je doslej vztrajal, da je nedolžen, njegovo sojenje pa bi se uradno moralo začeti 5. avgusta.
Hišo groze bodo podrli
Medtem ko se je Castro na sodišču pogajal za življenje, v njegovem kraju razmišljajo, kako se znebiti spomenika groze na Seymour Avenue, kjer stoji Castrova hiša, v kateri je zadrževal nesrečna dekleta.
Hiša se je spremenila v neslavno turistično točko, saj tja še vedno prihajajo turisti, čeprav ne več v tako velikem številu kot prve dni po šokantnem razkritju dogajanja v Castrovi hiši.
Prebivalci ulice in širše okolice so kmalu po Castrovi aretaciji začeli mestnim organom pisati pisma, naj hišo zaradi groze, ki jo predstavlja, podrejo. Sami priznavajo, da tudi zato, ker jih spominja na krutost človeške narave in na lastno napako, ko niso opazili, kaj se dogaja pred njihovim nosom.
Castrova hiša je pod hipoteko, ki že lep čas ni bila plačana, zato bo kmalu končala v rokah banke, ki naj bi lokalni skupnosti že ponudila zemljišče, na katerem stojijo Castrova hiša in sosednji zgradbi, ki sta prazni.
Čeprav so nekateri predlagali, da bi objekte prenovili v okviru socialnega projekta Habitat for Humanity in vanje naselili revne družine, je na koncu padla odločitev o rušenju, ki jo podpirajo tudi najbližji sosedje, ki želijo, da na tem mestu uredijo park.
Nekaj podobnega se je zgodilo tudi s hišo, v kateri je Anthony Sowell v istem mestu umoril 11 žensk. Porušili so jo 4 mesece po tem, ko je bil Sowell avgusta 2011 obsojen na smrt.
Posiljevalci bi ostali brez starševskih pravic
Primer Ariela Castra je k spremembam vzpodbudil tudi zakonodajalce. Castro je od sodnika zahteval, da mu v zaporu omogoči stike s šestletno hčerko, ki je plod posilstva Amande Berry.
Sodnik je njegovo zahtevo zavrnil kot neprimerno, skupina odvetnikov pa zdaj pripravlja zakonodajo, po kateri bi obsojeni posiljevalci ostali brez očetovskih pravic.
Vsako leto je v ZDA s posilstvom spočetih med 25.000 in 32.000 otrok, ženske, ki otroke obdržijo, pa se morajo nato s posiljevalci boriti za starševske pravice, saj imajo "očetje" pravico do obiskov in skrbništva.
V skupini, v kateri bi zdaj radi spremenili zakonodajo, pravijo, da je treba posiljevalcem vzeti možnost, da še iz zapora in po odsluženi kazni travmatizirajo žrtve.
Začenjamo novo življenje
Amanda Berry, Gina DeJesus in Michelle Knight so se pred časom prvič po osvoboditvi oglasile v javnosti. Posnetek je bil objavljen na portalu Youtube, v njem pa so se javnosti zahvalile za podporo in spregovorile o prihodnosti.
"Najprej želim povedati, kako vesela sem, da sem spet z družino in prijatelji. Neverjetno je! Hvala vsem, ki ste nam pomagali, hvala za vašo prijaznost in ljubezen. Z vsakim dnem postajam močnejša. Pri tem mi pomaga tudi to, da spoštujete mojo zasebnost. Upam, da bo še naprej tako in da bomo imele čas, da si ustvarimo novo življenje," je dejala Berryjeva.
Knightova je v videu dejala, da si trenutno gradi "popolnoma novo življenje". "Že mogoče, da sem bila v peklu, a sem dovolj močna, da sem skozi pekel prišla z nasmehom na obrazu in dvignjeno glavo. Ne bom dopustila, da me ta položaj opredeli kot osebo. Ne želim biti ujetnica sovraštva," je dejala.
Amanda, Gina in Michelle se izginile med letoma 2002 in 2004, ko so bile stare 14, 16 in 20 let. Njihov ugrabitelj Castro je bil aretiran 6. maja.
KOMENTARJI (111)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.