Vendar pa danes nikakor ni tako preprosto, kot so si ljudje iz tistih časov predstavljali, da bo. Ob prvih znakih tehnološke revolucije je domišljija podivjala, prevladalo pa je mnenje, da bo napredek rešil večino težav človeštva. Danes naj bi bila tako še največja težava, kako se zabavati med prostim časom. Tukaj je nekaj idej, ki jih je čas postavil na laž.

1. Delati bo treba le dva dni na teden

Na začetku prejšnjega stoletja je bil urejen delovni čas večinoma nedosegljiv scenarij. Delalo se je večino dni v tednu in večino ur dneva. Minilo je tudi kar nekaj let med odločitvijo tovarne Ford Motor Company leta 1922, da bodo njihovi delavci delali le pet dni na teden, do leta 1938, ko so v ZDA sprejeli zakon o 40-urnem delovnem tednu. Kljub temu pa je ameriški ekonomist John Maynard Keynes že leta 1930 zatrdil, da bodo ljudje po letu 2000 delali le še 15 ur na teden, njihova največja težava pa bo, kako zapolniti prosti čas.

Več kot očitno se to ni zgodilo, številni za golo preživetje delajo tudi po več kot 12 ur na dan, med različnimi službami pa skušajo uskladiti še družinske obveznosti.

2. Sedem tednov dopusta

V enem od odborov ameriškega senata so leta 1965 razpravljali o dopustu. Sklenili so, da bodo ljudje po letu 2000 na leto uživali v kar sedmih tednih dopusta. Namesto tega v ZDA večina danes dobi dva tedna dopusta oziroma je to najdaljši čas prostih dni v enem kosu, v EU pa je plačanega dopusta običajno 20 dni. Za razliko od prepričanja senatorjev namreč tehnološki razvoj ni prinesel potrebe po manj dela.

3. Nihče ne bo na bolniški

Če bi se uresničila napoved harvardskega profesorja Jamesa Byanta Contanta, potem se v Sloveniji danes ne bi ukvarjali z vprašanjem, kako rešiti zdravstveno blagajno. Predvideval je, da bodo do leta 2000 našli zdravila za večino bolezni, ljudje bodo zato namesto na bolniškem dopustu na svojem delovnem mestu, povprečno pa naj bi živeli 100 let.

4. Ženske ne bodo hodile na delo

Ena slabših napovedi je prišla iz ust sociologa s Harvarda. David Riesman je v članku iz leta 1967 zapisal, da je ena od tistih stvari, ki se s časom ne bodo spreminjale, vloga ženske, ki da bo ostala doma in skrbela za družino. Z izjavo je sicer postregel prav v času krepitve ženskega gibanja. Po drugi strani pa je očitno imel precej somišljenikov. "Mislim, da za časa mojega življenja ne bo ženske predsednice vlade," je bilo rečeno v intervjuju leta 1973. Besede je izrekla kasnejša britanska premierka Margaret Thatcher.

5. Atomska energija na smetišču zgodovine

Leta 1952 so bili tudi prepričani, da bo na smetišče zgodovine odšla jedrska energija. "Razočarala bo tako kot orožje kot tudi vir energije. Do sedemdesetih let jo bo nadomestil neusahljiv vir energije – sonce," so menili. Nuklearne elektrarne poznamo seveda še danes, prav tako še obstajajo države, ki imajo gradnjo atomske bombe kar na vrhu prioritet.

6. Hrane bo, kar je hočete

Danes je na svetu 870 milijonov nedohranjenih ljudi, 170 milijonov jih trpi kronično lakoto. A nobelovec Artturi Virtanen je bil še v petdesetih letih prejšnjega stoletja prepričan, da bo lakota do današnjih dni že izginila. Predvsem na račun odkrivanja in izkoriščanja morja, od koder naj bi prihajala na eni strani hrana, na drugi strani pa naj bi iz slane vode pridobivali sladko vodo in namakali puščave, ki bi postale zelene in rodovitne oaze.

7. Prenaseljenost ne bo težava

Vprašanje je, če si kdo želi, da bi bila naslednja ideja zares uspela v praksi, a v petdesetih letih prejšnjega stoletja so predvidevali, da prenaseljenost planeta danes ne bo težava. Rodnost človeštva naj bi namreč uravnavali s pomočjo preproste kontracepcije, ki bi jo lahko dodajali tudi hrani. Po drugi strani pa so pričakovali, da verski voditelji do današnjih časov kontracepciji ne bodo več nasprotovali.

Kljub temu se osnovna napoved iz tistih časov vendarle je uresničila. Misleci takratnega časa so namreč dejali, da človeštvo v prihodnjih desetletjih ne bo zakuhalo nove svetovne vojne in da bo vsaj pol stoletja miru prineslo rast bogastva in izboljšanje življenjskega standarda, kar se v osnovi tudi je zgodilo. So pa pozabili na pohlep, ki je poskrbel za precej neenako razporeditev tega novega bogastva.