40.000 slovenskih otrok na pomoč čaka tudi 10 mesecev, strokovnjakov pa je le 45

Svetovni dan duševnega zdravja se letos osredotoča na depresijo. Izbira teme ni naključna, saj svetovna kriza močno vpliva na povečanje depresije in drugih psihičnih motenj pri ljudeh.

Kar 350 milijonov ljudi po vsem svetu trpi za depresijo, ocenjuje Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) na podlagi raziskave o duševnem zdravju Zemljanov, ki je pokazala, da za to boleznijo povprečno trpi ena izmed dvajsetih oseb, s krajšo epizodo depresije pa se vsaj enkrat v življenju sreča ena od desetih.

Depresija – pogost vzrok samomora

Depresija je stanje dolgotrajne žalosti, oseba izgubi interes za delo, ne doživlja občutka zadovoljstva, ima motnje spanja ali apetita ter slabo koncentracijo. Vzporedno se pogosto pojavi še anksioznost. Če se težave nadaljujejo skozi daljše časovno obdobje, lahko oseba postane nesposobna poskrbeti za svoje temeljne potrebe.

Po najhujšem scenariju pa lahko depresija vodi tudi do samomora. Ti na leto zahtevajo skoraj milijon življenj ali kar 3000 na dan, vsakemu samomoru pa je treba prišteti še žalostno statistiko – 20 neuspešnih poskusov.

Depresija se sicer pojavlja v različnih oblikah, odvisno od števila in stopnje izraženosti simptomov. Oseba z blago obliko ima sicer nekaj težav v zasebnem življenju in službi, a posledice niso tako hude, da bi se povsem socialno izolirala in prenehala delati, kar je skoraj gotovo dejstvo pri ljudeh s hudo obliko bolezni.

Depresija je sicer vodilni vzrok delovne nezmožnosti na svetu, pogosteje pa prizadene ženske, ne glede na njihov socialni položaj.

Depresijo je sicer mogoče zdraviti, še posebej učinkovito je zdravljenje, ki se začne dovolj zgodaj, običajno pa gre za kombinacijo zdravil in psihoterapije.

V Sloveniji za depresijo trpi 10 odstotkov ljudi

Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je sicer zaradi pomanjkanja študij, ki bi jih bilo mogoče zanesljivo primerjati, težko reči, katere države na svetu imajo največji delež depresivnih ljudi, saj na poročila vpliva tudi ozaveščenost posamezne družbe o tej bolezni, so pa sestavili seznam okoliščin, ki povzročajo razvoj depresije.

Prvi vzrok na seznamu je spol, saj je bolezen dvakrat ali celo trikrat pogostejša med ženskami. Razlike v številu glede na spol niso opazili le v Afriki. Velik vpliv imajo revščina, slaba izobrazba in izpostavljenost nasilju. Zanemarljiv ni niti vpliv genetike – če za boleznijo trpi ožji sorodnik, je namreč možnost obolevnosti od dva- do trikrat večja. Med moškimi so pogosteje depresivni tisti, ki so ločeni. V Sloveniji sicer za depresijo trpi 10 odstotkov ljudi.

Zdravi se le polovica

Težava, na katero opozarja WHO, pa je, da se mnogi nikoli ne odločijo za zdravljenje ali pa za to nimajo možnosti. Kot ocenjujejo, se zdravi le okoli polovica obolelih. Še slabše je v revnejših državah. V Etiopiji je namreč 80 milijonov prebivalcev, na voljo pa le 26 psihiatrov. Medtem pa je bolezen v razvitih državah že precej dobro znana, bolnikom so za večjo kakovost življenja na voljo tudi skupine za samopomoč.

WHO sicer opozarja, da je pomembno ločiti med običajno žalostjo, ki je povezana z izgubo – tako bližnje osebe kot tudi socialnega statusa ob izgubi dohodka ali dela, a ne ohromi človeka do te mere, da v daljšem obdobju ne bi mogel normalno opravljati svojih obveznosti.

A tako žalost kot depresija sta vse bolj prisotni v družbi, ki jo hromi gospodarska in ekonomska kriza. Strokovnjaki so pred aktualno krizo, ki se je začela leta 2008, preučevali že mentalno zdravje ljudi med veliko krizo v ZDA leta 1929 ter krizi v nekdanji Sovjetski zvezi in Aziji v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja.

Uničujoč vpliv brezposelnosti in dolgov

Jasno je, da kriza prinese negotovost, višjo brezposelnost in nižje prihodke, a je na drugi strani kriva tudi za slabšo dostopnost do javnih storitev, tudi tistih, ki skrbijo za mentalno zdravje državljanov.

Še posebej hudo je ob tokratni krizi, ocenjuje WHO, saj se njeno reševanje osredotoča predvsem na varčevanje v javnem sektorju in javnih storitvah, krči se tudi dostopnost do socialnih transferjev, kar še povečuje stisko ljudi.

Z depresijo in samomori je še posebej povezana brezposelnost. Odstotek večja brezposelnost tako po mnenju raziskovalcev pomeni 0,79 odstotka več samomorov med mlajšimi od 65 let, še posebej so na udaru moški.

Kot ugotavlja Jenkins, pa na mentalno zdravje uničujoče vpliva tudi zadolženost. Večje dolgove, kot imajo ljudje, večja je verjetnost, da jih bo prizadela depresija ali kakšna druga psihična motnja. Z roko v roki gresta tudi revščina in samomor.

Grčija: več depresije, samomorov, umorov, tatvin, manj pijanih voznikov

Tipični primer, kako se aktualna kriza odraža v družbi, je Grčija. Čeprav so zaradi strogih varčevalnih ukrepov razpoložljiva sredstva bolnišnic oklestili tudi za 40 odstotkov, je naval bolnikov vse večji. Po lanskih podatkih se je med letoma 2007 in 2009 podvojilo število tatvin in umorov, dramatično se je povečalo število samomorov, za 36 odstotkov se je povečalo število poskusov samomorov, povečalo se je tudi število zasvojencev z drogami, še posebej tistih, ki so odvisni od heroina.

WHO tudi opozarja, da več depresije in posledično več samomorov do neke mere predstavlja nevarnost tudi za širšo družbo, saj so samomorilci nepredvidljivi. Tako se na primer poveča število ljudi, ki samomor storijo med vožnjo, kar lahko zahteva tudi druga življenja, ali pa se odpravijo na morilsko-samomorilni pohod.

Ob svetovnem dnevu mentalnega zdravja tako pozivajo k ozaveščanju o depresiji in pomoči prizadetim. Žal pa je ta v času krize manj dostopna. Tudi v Sloveniji.

Otroci in mladi v Sloveniji na pomoč čakajo predolgo

Slovenski klinični psihologi pravijo, da z zaskrbljenostjo spremljajo preoblikovanje in ukinjanje programov na primarni ravni zdravstvenega sistema, namenjenih skrbi za duševno zdravje otrok in mladostnikov. "V Sloveniji bi potrebovali najmanj 130 specialistov klinične psihologije za otroke in mladostnike, na voljo jih je le 45, ponekod so čakalne dobe dolge tudi 10 mesecev. V Posočju in na Notranjskem tovrstnih strokovnjakov sploh ni," pravijo.

Po ocenah epidemioloških raziskav je v Sloveniji približno 40.000 otrok in mladostnikov, ki bi potrebovali strokovno psihološko pomoč.

Duševne motnje v otroštvu sicer pogosto vodijo k duševnim motnjam v odraslosti, več kot polovica duševnih motenj odraslih se začne v adolescenci. Zato je izjemno pomembna zgodnja in strokovno ustrezna obravnava, a pri nas pogosto ni tako, pravi vodja komisije za duševno zdravje v ZD Ljubljana Bernarda Dobnik Renko. "Če smo neposredno slikoviti – za naše otroke je torej dovolj dobro, če depresijo zdravi logoped in naglušne uči govoriti univerzitetni diplomirani psiholog, če po travmatični izgubi starša sedemletnik čaka na psihološko pomoč osem mesecev in če se dveletnik s težko razvojno motnjo na obravnave k specialnemu pedagogu vozi uro daleč od domačega kraja. Ali, kar se zgodi posledično, da se morajo starši po svojih močeh znajti sami in iščejo obravnavo za svoje otroke in zase zunaj zdravstvenega sistema, kjer ponudba različnih oblik pomoči ni ustrezno regulirana. In je, seveda, samoplačniška," pravi.