'Spektakularne številke'

Se spominjate začetkov 24ur.com?

Spominjam se še globlje preteklosti. Enkrat zdavnaj, sto let nazaj, je Erika, ena prijateljica, začela vzpostavljati Res Slovenico, v sklopu nekega IT podjetja, čigar imena se ne spominjam več. Takrat je vzpostavila nek novičarski sistemček. Vse je potekalo bolj konceptno, sodelovalo je le par ljudi. Jaz sem bil eden izmed njih in skupaj smo pisali kolumne, ona je zbirala novičke. Zdi se mi, da je dve leti pozneje iz tega že nastala 24ur.com. Mislim, da se je le znak zamenjal. Nakar so nastopile reforme, kmalu je prišlo par resnih ljudi in zadeva se je malo zresnila.

Kako bi ocenili razvoj spletne strani 24ur.com v teh 10 letih?

Začetek je bil pravočasen. Zdelo se mi je v redu, da se je malo počakalo, da se nekateri zaletijo, da naredijo kakšno napako, in jo tudi so. Začetek je bil malo 'ziheraški', ni bilo kakšnega pionirskega navdušenja. Bilo je zelo realistično in tako je tudi danes. Prav nobene zaletavosti, eksperimenta, inovacij, ali pa kakšnih kreativnih motenj ni. Nikoli jih ni bilo in tudi danes jih ni. To je morda tudi prav, če gledamo z vidika gospodarske družbe, ki ima drugačne interese, ki so zunaj zgodbe o interesih nekega javnega zavoda.

Menite, da lahko spletni mediji še presenetijo?

Tehnična plat je dokaj jasna. Tu je ta napredek ali tehnična sprememba za nas, ki živimo v državi tretjega ešalona, popolnoma transparentna. Mi vidimo, kaj se pripravlja, ker mi tega ne pripravljamo, smo uporabniki. Vsebinsko pa je zanimivo ali sociološko, ker nas vedno presenečajo stvari, ki bi morale biti samoumevne: in to je zmožnost ljudi, predvsem uporabnikov, da se samoorganizirajo in sledijo svojim interesom, ne glede na naše uredniške ali vladarske posege.

Kakšna je vloga 24ur.com v slovenskem prostoru?

Imamo to nesrečo, da so drugi mediji relativno šibki, sploh pa na spletu. Zdaj imamo tudi to krizo, lastniško in drugačno, nekaterih tiskanih medijev. Eksistenčno ali intelektualno identitetno krizo RTV SLO. To je nekakšen vakuum, ki ga 24ur.com dobro zapolnjuje. Torej delen razlog za uspeh te spletne strani je v spletni strani sami in to je pomemben razlog. Delno pa so tudi okoliščine takšne, da so pustile prostor. Zato je vloga večja, kot bi si jo morda 24ur.com želel. To je vloga zasledovalca, ki nadzoruje oblasti, nadzoruje gospodarstvo, ustvarja javni dialog, vse te velike besede o pomenu novinarstva. To je svojevrsten paradoks, saj to ni bila vloga, ki bi si jo kdo v tej hiši zaželel.

Kako bi opisali bralca 24ur.com?

Vidim, da ni samo pasiven bralec. Je nekoliko aktiven v komentarjih, ampak, če smo iskreni, če pogledamo neko vsebino, neko koherenco ali pa povezanost s samo osjo, s to zgodbo, je to brez pomena. Zato bi rekel, da je bralec ne nujno tipičen bralec Guardiana ali gledalec BBC-ja. Je neka nižja raven – intelektualno in drugače. Ampak vidim, da ga je veliko, tega bralca. Vidim številke in to je seveda spektakularno.

Kaj vam je všeč na spletni strani 24ur.com?

Na tej strani je zelo zanimivo križanje med različnimi vsebinskimi silosi. Torej, standardne agencijske novičke, ki se jih tu predeluje. Predvidevam, da združeno z novičarskim 'aparatusom' matične televizijske hiše. Potem so tu specializirane strani ali bočni projekti, ki so sicer očitno naključno izbrani. Zdi se mi v redu, kako se preliva pozornost uporabnikov med zgodbami iz novičarskega silosa v ta bočni silos, kjer so manjši projekti. To je pametno, sicer pa mislim, da je zelo slabo narejeno.

Kaj je slabo narejeno?

Samo dejstvo, da ti kot uporabnik lahko prehajaš iz rubrike IT v Golf ali v Popotovanje, je v redu, to ti ni onemogočeno, ta koncept povezanih vsebin je tu. Toda način, kako je izpeljan, da se moraš potruditi najti povezavo, je vseeno narobe. In tu se da ogromno doseči. Torej ta naravni cikel uporabnika, kjer zadovoljuješ neko njegovo radovednost, ki si jo najprej vzbudil s prvim člankom, ni celosten in veriga ni sklenjena. Uporabnikov korak do naslednje strani ni naraven, ni organski. Zato ker se je nekdo pametno spomnil, da je najbolj relevantna stvar ob branju vsake novice vremenska napoved zgoraj desno, pa potem še spletni oglasi in take zgodbe. Tu se veliko izgubi.

Kaj vam ni všeč?

Razen nekaterih vizualnih težav s prehodom do povezanih vsebin, je tu še neobstoj poglobljenih informacij. To občudujemo pri velikih medijskih hišah kot je New York Times, ki zaposluje na stotine ljudi. Dobro, to je verjetno še ena ovira, ampak ta priložnost, da se poglobljeno informiraš o kaki stvari, nekaj kot so dosjeji, nekaj kot je kompletno gradivo o nečem ... Morda nekaj v tem duhu.

Kaj pa tehnično gledano?

Vidim, da se fino križamo med tekstom in videom, vidim nek minimum "user generated content'', ne opažam pa, da se na tem veliko dela, da se veliko stimulira. Ampak je morda to tudi sezonsko, se spominjam enih takšnih aktivnosti.

Kakšno prihodnost napovedujete 24ur.com?

Veliko bo odvisno od drugih igralcev. Ker kolač je eden, in zadnjič, ko smo šteli, je imel natančno sto odstotkov sebe. Teh sto odstotkov je treba deliti. Torej pri viziji poslovne učinkovitosti in vnosa marketinga še lahko gre gor ali pa tudi dol, mislim, da je to irelevantno. Odvisno bo dosti od trendov, ki jih bodo vzpostavljale klasične novinarske hiše, če se bodo resno lotile svoje spletne eksistence. Kot bi se, tako menim, morale, ker bodo drugače imele globoko krizo identitete. Za televizijske hiše veljajo malo drugačna pravila, ampak tu je tudi sreča za POP TV, saj realno pogledano, nima konkurence. Vsaj take ne, ki bi kaj pametnega naredila. Torej še par let bomo gledali to sliko. Mali zasledovalci, alternativci, tipa Vest.si imajo ogromno priložnost, zato ker je vseeno spletna stran 24ur.com zelo počasna in nemobilna, prevelika, da bi naredila radikalne reze, ki jih občasno narekuje spletna srenja. Da bi se malo znašli, da bi kaj novega ponudili, da bi se hitro odzvali znotraj istega dneva, strukturno in na svež način. Tu vedno razmišljate, ali bomo to stvar naredili skozi članek ali skozi 'embeded video', nimate tretjega kanala za objavo česa intrigantnega. Mali mediji to seveda lažje naredijo.